Brdo pri Kranju, 15. september 2026 – Steklarna Hrastnik je na letošnjem Dnevu inovativnosti prejela bronasto nacionalno priznanje Gospodarske zbornice Slovenije za inovacijo Steklarska peč kot sistem za shranjevanje toplotne energije. Priznanje je bilo podeljeno 15. septembra 2026 na Brdu pri Kranju, kjer je GZS že 24. podelila nacionalna priznanja najboljšim inovacijam slovenskih podjetij in organizacij.
Nagrajena inovacija uvaja hibridni sistem za taljenje stekla, ki združuje plinsko peč in električne pomožne grelce ter omogoča uporabo električne energije iz lokalnih obnovljivih virov, kot je sončna energija. Peč in steklena talina tako poleg svoje osnovne funkcije delujeta tudi kot sistem za shranjevanje toplotne energije.
Z napovedovanjem proizvodnje električne energije iz sončnih virov in optimizacijo procesov sistem omogoča večjo uporabo obnovljivih virov energije ter prispeva k razbremenjevanju elektroenergetskega omrežja, pri čemer kakovost stekla ostaja nespremenjena.
Čestitke celotni ekipi Steklarne Hrastnik in Comsensusa (Klara Šparlek, dr. Ana Varlec, Tilen Sever, dr. Gorazd Krese, Tilen Varlec, Mateja Koritnik Žekar, mag. Marjan Polak, dr. Andrej Čampa, Miha Smolinkar), ki stoji za nagrajeno inovacijo.
Zasavje kot laboratorij zelene tranzicije
Steklarna Hrastnik je bila na Dnevu inovativnosti prisotna tudi v strokovnem delu dogodka. Dr. Ana Varlec iz Steklarne Hrastnik je skupaj s Tomažem Čebelo s Kemijskega inštituta sodelovala v razpravi o Zasavju kot laboratoriju zelene tranzicije. Govorila sta o izkušnjah pri povezovanju industrije in raziskovalnega okolja ter razvoju novih energetskih in tehnoloških rešitev.
Sodelovanje med podjetji, raziskovalnimi institucijami in drugimi partnerji je bilo tudi ena od pomembnih tem letošnjega Dneva inovativnosti, ki je potekal pod sloganom Inovacije ustvarjajo varno prihodnost.
Bronasto nacionalno priznanje je še ena potrditev razvojnega dela, ki v Steklarni Hrastnik že več let poteka na področju učinkovitejše rabe energije in zmanjševanja vplivov proizvodnje na okolje. Pri tem pomembno vlogo igra tudi sodelovanje z raziskovalnimi in tehnološkimi partnerji, saj lahko prav s povezovanjem različnih znanj nove rešitve hitreje preizkusimo in prenesemo v industrijsko okolje.
Foto: Tadej Kreft, GZS
