Po zaključku letošnje 26,2 milijonov evrov vrednega investicijskega cikla Steklarna Hrastnik načrtuje dva nova nizkoogljična projekta na steklarskih pečeh za obdobje naslednjih petih let. Tako bo Steklarna do leta 2025 za tretjino nadomestila porabo fosilnega goriva z zeleno energijo, za 10 odstotkov zvišala svojo energetsko učinkovitost ter za petino znižali svoj CO2 odtis. S prehodom na nizkoogljično proizvodnjo bodo prispevali tudi k nadaljnjemu razvoju lokalnega okolja, v katerem Steklarna Hrastnik deluje že 160 let.
Steklarna Hrastnik pa se že danes lahko pohvali s številnimi uspešno izvedenimi inovativnimi pilotnimi projekti. Letos je kot prva v regiji v okviru inovativnega pilotnega projekta eksperimentalno potrdila dekarbonizacijo taljenja stekla z vodikom, pridobljenim iz obnovljivih virov. Kot rezultat tega projekta je bil razvit tudi izgorevalni sistem, ki jim bo omogočal neomejeno prilagajanje deleža vodika v gorivu. Tako bodo lahko optimizirali delovanje proizvodnje v steklarni glede na razpoložljivost obnovljivih virov. Novembra letos zaključena investicija v novo G peč v enoti Vitrum je že pripravljena na implementacijo te inovativne vodikove tehnologije. Omenjena peč temelji na najčistejši tehnologiji, zato tudi zagotavlja manjšo porabo energije in ne povzroča dodatnih vplivov na okolje ob povečanih kapacitetah proizvodnje stekla. Investicija v G peč je tudi osrednji del letošnjega 26,2 milijonskega investicijskega cikla, ki je hkrati največjih v zadnjih 10 letih za Steklarno Hrastnik in se prav gotovo lahko uvršča med največje v Sloveniji v letošnjem letu.
Steklarna Hrastnik znižuje ogljični odtis.
Sledijo novi projekti za prehod na nizkoogljično proizvodnjo
V tem trenutku v steklarni izpostavljajo dva projekta, ki se bosta odvijala na področju prenove steklarskih peči. Na letos postavljeni G peči v proizvodni enoti Vitrum bodo namreč izvedli prenos vodikove tehnologije na industrijski nivo. V proizvodnji enoti Special pa bodo B peč predelali v hibridno-regenerativno peč, ki bo za svoje delovanje porabila 60 odstotkov zelene elektrike. S partnerji pa že snujejo nove načrte in projekte na področju nizkoogljične prihodnosti. »Naslednje petletno obdobje je strateško zelo pomembno za dolgoročni razvoj Steklarne Hrastnik. Zavedamo se, da s naši cilji ambiciozni, a smo prepričani, da je prehod steklarne v nizkoogljično podjetje v interesu ne le lokalne skupnosti, ampak tudi države,« je povedal Peter Čas, generalni direktor Steklarne Hrastnik.
O prihodnjih načrtih Steklarne Hrastnik je Igor Lah, predsednik holdinga GlobalGlass, ki je lastnik Steklarne Hrastnik, povedal sledeče: »Steklarna Hrastnik je danes podjetje z dolgoročno vizijo, s projekti, načrti in inovacijami, ki jo uvrščajo v sam svetovni vrh proizvajalcev visoko kakovostnega embalažnega stekla. Transformacija steklarne, optimizacija proizvodnih procesov in sposobnost hitrega odzivanja na potrebe trga, potrjujejo njeno odličnost v vseh segmentih poslovanja. Strategiji vodenja in širši ekipi steklarne popolnoma zaupam in verjamem v nadaljnji dolgoročni razvoj in rast podjetja ter učvrstitev položaja med najboljšimi na svetu.«
Ključni ostajajo pomoč države, EU in podpora lokalnega okolja
Brez dvoma so projekti, ki potekajo v Steklarni Hrastnik, ključni za doseganje zavez Evropske unije na področju okolja do leta 2030 in posledično ustvarjanja visokokvalificiranih delovnih mest za generacije, ki prihajajo. Za izvedbo takšnih projektov je nujna tudi podpora ključnega deležnika v zgodbi to je države.
»Za nas, kot resor ki je odgovoren za razvoj slovenskega gospodarstva, ni bilo nobenega dvoma, ali naložbo Steklarne Hrastnik podpreti, ali ne,« je izpostavil minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek. Naložba je po njegovem prepričanju pravi odgovor podjetja na izzive prihodnosti: odpira pot do višjecenovnih izdelkov in s tem zahtevnejših trgov, omogoča zdravo rast podjetja, zagotavlja delo obstoječim in novim sodelavcem in – tega ne gre zanemariti – pomeni nadaljevanje večstoletne tradicije steklarstva na Slovenskem. Eden od poglavitnih izzivov slovenskega gospodarstva je, kako zvišati dodano vrednost na zaposlenega in kako na odgovoren način povezati razvoj, okolje in človeka. Naložba Steklarne Hrastnik po njegovem prepričanju pooseblja vse te cilje.
Zeleni projekti prinašajo gospodarski in lokalni razvoj v občino Hrastnik.
Minister za okolje in prostor mag. Andrej Vizjak izpostavlja, da vzpostavljanje brezogljične družbe ne vidi samo kot zavezo, temveč predvsem kot priložnost za večanje same konkurenčnosti Slovenije. Ministrstvo za okolje in prostor je ta cilj zastavilo strateško, in sicer v Dolgoročni podnebni strategiji Slovenije do leta 2050. “Strategija sledi zavezam Pariškega sporazuma ter zahtevam evropske zakonodaje. S tem dokumentom želi Slovenija prispevati k skupnim naporom doseganja podnebne nevtralnosti na nivoju EU, vendar upošteva slovenske razmere,” poudarja minister mag.Vizjak in pri tem opozarja, da so ponujeni izzivi uresničljivi le ob takojšnjem ukrepanju vseh sektorjev in nas samih.
Kakovostna infrastruktura, uspešno gospodarsko okolje, nova delovna mesta z visoko dodano vrednostjo pa pomembno doprinesejo k razvoju same regije. Stabilno gospodarsko okolje ponuja priložnosti mladim ne le iz lokalnega okolja, ampak so odlična spodbuda za prihod novih, strokovnih, kvalificiranih kadrov. »Občina Hrastnik je ponosna, da skupaj s Steklarno Hrastnik vzpostavljamo moderno in zeleno okolje, v sožitju katerega se najde posluh tako za ljudi kot za gospodarstvo in okolje, v katerem živimo. S sodelovanje vseh deležnikov, vključno z državo, želimo urediti sodobne cestne povezave, da bo gospodarstvo še bolj konkurenčno in bodo pogoji za razvoj Zasavja bližje ostalim regijam v Sloveniji.« je povedal Marko Funkl, župan občine Hrastnik.
Steklarna Hrastnik, kljub obremenilni, visoko intenzivni industrijski panogi, kamor sodi, dokazuje, da s pravo strategijo, odgovornim ravnanjem do okolja, lokalne skupnosti in zaposlenih lahko z lokalno skupnostjo dolgoročno uspešno sobiva. Tako steklarna letos praznuje že 160. obletnico delovanja in vstopa v novo desetletje z dolgoročnimi načrti za prihodnjo rast in razvoj.